Farmacevtska skrb za vaše zdravje

Krvni tlak

Krvni tlak je tlak krvi na steno žil. Zvišan krvni tlak je eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter v kombinaciji z vsemi drugimi dejavniki (kajenje, hiperholesterolemija, debelost, športna neaktivnost, genetski dejavniki..) zveča skupno ogroženost predvsem za možgansko kap, pa tudi za korornarno bolezen srca.

Vrednost običajno izražamo v milimetrih živega srebra in jo zapišemo z dvema vrednostima: sistolični/diastolični v mmHg.

Razvrstitev arterijske hipertenzije glede na višino krvnega tlaka:

	Sistolicni krvni tlak (mmHg)	Diastolicni krvni tlak (mmHg)
Optimalni krvni tlak	Pod 120	Pod 80
Normalen krvni tlak	Pod 130	Pod 85
Visoko normalen krvni tlak	130 – 139	85 – 89
Arterijska hipertenzija	140 ali vec	90 ali vec

Krvni tlak čez dan niha – najvišji je ponavadi zjutraj, podnevi je višji kot zvečer, ko se zniža, najnižji pa je med spanjem. Zvišanje krvnega tlaka je lahko odvisno tudi od bolečine, psihičnih obremenitev, kajenja, fizičnih naporov, ob zaužitju kofeina in po obrokih.

Tehtanje

Debelost je kronična bolezen in je posledica medsebojnega delovanja vplivov iz okolja in posameznikovih genetskih lastnosti. Debelost in razporeditev mašcobnega tkiva sta pomembna napovedna dejavnika tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa II, drugih srčnožilnih bolezni, bolezni žolčnika, nekaterih oblik raka, osteoartritisa obstrukcijske apneje v spanju in drugih bolezni.

V praksi debelost najpogosteje ocenjujemo z indeksom telesne mase (ITM =masa (kg)/tel. višina2 (m2)), ki je za večino najprimernejši med 20 in 25 kg/m2 . O debelosti govorimo kadar je ITM nad 30 kg/m2 , o čezmerni telesni teži pa kadar je ITM med 25 in 30 kg/m2 .

Osebna kartica zdravil

V sodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenije se je že lani jeseni začel projekt osebne kartice zdravil, v katero v lekarni – po želji bolnika – vpisujemo vsa zdravila, ki jih bolnik jemlje (predpisana s strani zdravnika in zdravila namenjena samozdravljenju, ki si jih bolnik kupi v lekarni). S tem želimo bolnika osvestiti o uporabi zdravil,  preprečiti neželene interakcije in stranske učinke.

Ker zaradi obsega dela včasih kartice ne bo mogoče izpolniti v času obiska bolnika v lekarni, bomo kartico izpolnili kasneje in jo bo bolnik lahko prevzel ob naslednjem obisku.

PSA

Za prostato specifični antigen – beljakovina, ki jo izločajo epitelijske celice prostate. Določanje vrednosti PSA s PSA Reader-jem je presejalni test za hitro določanje vrednosti v kapilarni ali venski krvi.

Povišane vrednosti PSA so lahko posledica karcinoma prostate, kot tudi nekarcenogenih stanj – benigne hipertrofije prostate, vnetja prostate ali mehaničnih pritiskov na prostato (rektalni pregled, biopsija). Lažno pozitiven rezultat lahko povzroči tudi ejakulacija v času 48 ur pred analizo PSA.

Za natančnejšo diagnostiko je potreben obisk pri zdravniku oz. specialistu.

Holesterol, trigliceridi in krvni sladkor

Meritev se izvaja najmanj 12 ur po zadnjem obroku hrane in ne v času akutnih bolezni. Za natančnejšo diagnostiko je potreben obisk pri zdravniku oz. specialistu.

Hiperlipidemija

Hiperlipidemija je nenormalno zvišana koncentracija ene lipidne frakcije ali več lipidnih frakcij v krvni plazmi (hiperholesterolemija, hipertriglicidemija).

Normalne vrednosti krvnega lipidnega profila:

• a. celotni holesterol < 5mmol/l
• b. LDL holesterol < 3 mmol/l
• c. Trigliceridi < 2 mmol/l
• d. HDL holesterol > 1 mmol/l

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je stanje kronične hiperglikemije, ki nastane zaradi pomanjkanja insulina ali odpora proti njegovemu delovanju.

Bolezni povezane s hiperglikemijo:

a. diabetes mellitus

• tip I
• tip II

b. nosečnostna sladkorna bolezen

c. motena toleranca na glukozo

Diagnostične mejne vrednosti glukoze v krvi:

	Diabetes zanesljiv	Diabetes nezanesljiv	Diabetes ni verjeten	Motena toleranca na glukozo (MTG)
Na tešce	> 8	5,6 – 8,0	< 5,6
Kadarkoli	> 11	5,6 – 11,0	< 5,6
V drugi uri po glukoza obremenilnem tesrtu (OGTT)	>11			8,0 – 11,0

O sladkorni bolezni govorimo, ce so izpolnjeni naslednji pogoji:

• jasni klinicni znaki bolezni in konc. glukoze v plazmi na tešce > 8,0 mol/l (oz. > 11,0 mmol/l kadarkoli)
• zvišana konc. glukoze v plazmi na tešce nad 8,0 mmol/l (oz. > 11,0 mmol/l kadarkoli) pri dveh zaporednih dolocitvah
• konc. Glukoze na tešce med 5,6 in 8,0 mmol/l ter dvakrat zaporedoma zvišana vrednost nad 11,0 mmol/l v drugi uri po standardizirani obremenitvi s 75g glukoze.